Hej,
včeraj sem na svoji
Facebook strani objavila posnetek recepta za bananine palačinke. Poleg sem napisala, da sem se letos maja odločila za spremembo prehranjevalnih navad in nasplošno spremembo življenjskega stila. Dejansko od takrat nisem zaužila predelanih ogljikovih hidratov, krompirja ali riža. Jem samo zelenjavo, sadje, meso in omejeno mlečne izdelke. V življenje sem vnesla tudi zmerno rekreiranje.
Zakaj sem se odločila za tak korak?
Mami so januarja diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 2, jaz pa sem imela od operacije žolčnika naprej (od leta 2009) non stop težave z želodcem. Mama se je držala diete za diabetike od januarja letos, ampak je za moje pojme pojedla še vseeno preveč OH izdelkov (res, da je vse izdelke z belo moko zamenjala s polnovrednimi, polnozrnatimi itd., vendar se mi je vseeno zdelo, da jih poje občutno preveč). Obe sva se od smrti mojega očeta (od leta 2012) tudi zredili, dejansko sva se tolažili s hrano in to je privedlo do viška kilogramov. V prvi vrsti pa sva želeli urediti mamin nivo sladkorja v krvi in se znebiti mojih bolečin v želodcu, ki so se izražale predvsem takrat, ko sem pretiravala s sladko prehrano (in seveda s kombinacijo stresa).
Maja sva se po pohodu okoli Ljubljane "vrat, na nos" odločili, da bova jedli samo meso, zelenjavo in sadje ter omejeno mlečne izdelke. Na začetku sva se omejevali tudi pri sadju, vendar sva po nekaj časa ugotovili, da to pravzaprav nima nobenega smisla, saj sva izločili vse sladkarije, dodan sladkor, sladke pijače itd. Pač z nečim se moraš potolažit in si potešit željo po sladkem, zato sva si dali pri sadju prosto pot. Sicer mami se drži, da ne je sadja, ki ima visok glikemični indeks, jaz pa jem čisto vse. Mlečne izdelke sva omejili, ker sva imeli vedno problem (beri: prebavne motnje), če sva jih zaužili preveč. Tudi pred spremembo življenjskega stila sva pojedli zelo malo mlečnih izdelkov.
Prvi korak je bila torej sprememba miselnosti, da ne potrebujemo goro krompirja ob mesu ali pa goro makaronov z omako za kosilo, ali kos kruha z Nutello za zajtrk, ali pa sendvič za večerjo... Postopoma sva že na začetku leta izločili vse sladke pijače in sladkarije (to se ni zgodilo čez noč, počasi sva zmanjševali vnos. Moram priznati, da je bila mami bolj pridna, res pa je, da je tudi mogla biti, zaradi diabetesa). Seveda ne pijeva samo vode - nikakor. Pijeva mineralno vodo, ki je polna Mg, nesladkan čaj (npr. zeleni čaj z limono), limonado in pa tudi novo pijačo od Pivovarne Union imenovana Nula malina ali grenivka. Sledili so drugi koraki k spremembi življenjskega stila in sicer shopping:). Kupili sva si športno opremo (lepe švic majice in tekaške pajkice - dolge in kratke, tekaške superge, Teva sandale za poletnopohajkovanje itd.). Začeli sva z dnevnimi sprehodi, vsak dan sva prehodili več in hitreje. Zaradi moje službe sva večje sprehode s hitro hojo opravili med vikendom, ker med tednom ni bilo mogoče. Tretji korak pa je za marsikoga najtežji (tudi zame je bil) in sicer vztrajnost. Najbolj me je bilo strah tega, da bom obupala in se ne bom držala zastavljenih ciljev. Večkrat sem bila v tem času v skušnjavi, vendar me vse dobrote na piknikih, rojstnih dnevih niso premamile. Na to sem posebej ponosna. Dejansko se striktno držim tega načina prehranjevanja in dejansko ne občutim pomanjkanja. Jem večkrat na dan in non stop nekaj grickam (tudi oreščke). Tega prej nisem počela. Sem jedla dvakrat na dan - velike porcije in vmes polno nezdravih in sladkih prigrizkov. Tudi želje po sladkem nimam, saj mi sadje (sploh poletno sezonsko) čisto zadovoljuje. Tudi občutka lakote nisem imela v vsem tem času.
Še ena bistvena zadeva je in sicer začela sem si
zapisovati kaj jem. Za to uporabljam kar aplikacijo na telefonu
MyFitnessPal.
Kaj vse se je pri meni spremenilo od 9. maja?
Prva stvari, ki sem jo opazila je ta, da nimam več bolečin v želodcu. Koža se je neverjetno izboljšala. Na obrazu nimam niti enega mozoljčka. Kakšen se spusti pred menstruacijo, ampak niti približno ne v taki meri, kot se mi je to dogajalo prej. Izginili so znaki PMS-ja. Večkrat me menstruacija kar preseneti, brez da bi me prej bolel trebuh ali da bi imela boleče prsi (pravijo, da se PMS omili, ko izločiš predelane OH iz prehrane).
Najbolj očitna sprememba za druge pa je ta, da sem do danes izgubila 13kg in prišla iz konfekcijske številke hlač 42-44 na 38-40.
Kakšne so spremembe pri mami?
Mama je omilila diabetes in sicer ima sedaj trimesečno povprečje sladkorja v krvi 5,5 (normalno do 6,1). Januarja, ko so ji diagnosticirali pa je imela kar 25 in 19, pred spremembo prehrane, marca pa je imela trimesečno povrpečje nad 10. Vseeno jemlje tablete, verjetno se jih ne bo nikoli znebila, vendar je s svojim načinom prehrane uspešno uravnala sladkor v krvi in se trenutno znebila potencialnih inekcij z inzulinom. Od lanskega leta je shujšala 16kg (od maja je shujšala 10kg). Prišla je iz konfekcijske številke hlač 44-46 na 40-42.
Naj poudarim, da nisva izločili vse OH iz prehrane. Izločili sva samo predelane OH. Vse OH, ki se jih pridobiva iz naravnih virov (iz sadja in zelenjave) sva obdržali.
V poletnih vročih mesecih nisva veliko hodili, saj enostavno ni bilo mogoče. Sva pa več plavali. Vsekakor pričakujem, da bo v jesenskih mesecih aktivnost večja. Trenutno sem res zadovoljna s tem stilom prehranjevanja in nimam nobene potrebe, da bi kaj spremenila. Prvič v življenju nimam občutka, da imam dieto in da se čemu odrekam. Dejansko je bilo potrebno najprej spremeniti miselnost, edino tako lahko vztrajam pri tem. Že prej sem več mesecev gledala razne videe z vadbo, aerobiko ipd. in prebirala zgodbe drugih, ki so uspešno spremenili stil življenja. Dejansko sem vedno mislila,
"uh, če je njim na tak način uspelo, bo pa tudi meni". Ampak to je
napačen pristop. Vsak mora najti način, ki njemu ustreza in upoštevati vse specifike svojega telesa, zdravstvenega stanja ipd. Potrebno je imeti v glavi, da spreminjamo stil življenja in ne, da se diete držimo samo nekaj mesecev, dokler ne dosežemo cilja. Jaz sem našla svoj način in verjamem, da marsikomu ne bi ustrezal. Meni npr. ne ustrezajo t.i.
"off obroki", to so obroki v tednu, s katerimi grešiš. Jaz takoj čutim posledice v želodcu in mi res ni prijetno. Mogoče bom čez čas, ko se želodec opomore od vseh preteklih tekob spet uvedla manjše količine predelanih OH-jev, se bom pa trudila, da nikoli več ne bom pretiravala z vsem tem, tako kot sem to počela v preteklosti. Itak pa mislim, da me bo želodec hitro opomnil, če ga bom začela preveč
"srati".
Me pa zanima kako bom preživela zimske, zame vedno bolj neaktivne mesece. Mogoče bom takrat začela vaditi po
Focus T25. V tej vročini se nisem mogla prisiliti v to skakanje. Sem sicer opravila prvi teden Alphe, mogoče bo v mrzlih mesecih kaj bolje :). Lepo počasi, korak za korakom, za skakanje je še čas :). Če vas zanima ta vadba, si jo lahko potegnete dol na
Partis strani.
V prihodnjih objavah bom objavila še kakšen primer obroka ali primer mojega dneva (od prehrane do aktivnosti).
Vas zanima še kaj v zvezi s tem? O čem bi radi, da bi še pisala?
Lep pozdravček vsem:)