Hej hej,
Pretekli meseci so bili pri meni kar pestri. Verjetno ste opazili, da se nisem pogosto javljala na blogu. Bila sem zaposlena s pisanjem diplomske naloge in vsemi stvarmi, ki pridejo poleg, ko se eno življenjsko obdobje zaključi. Zagovor sem opravila z odliko oz. cum laude, kot radi rečemo in tako poslala univerzitetna diplomirana pravnica. V kolikor vas slučajno zanima o čem sem pisala vam povem še naslov moje diplomske naloge - "Oblikovanje in vpisovanje etažne lastnine". Občutek po zagovoru je bil odličen. Sploh, ko se zaveš, da je ves tvoj trud poplačan. Vse ure sedenja za knjigo in odrekanja luštnim stvarem so se končno izkazale za vredne.
Pa sem izpolnila svoj cilj? Kar se izobraževanja tiče, sem ga izpolnila. Prehodila sem vse ovire in prestopila ciljno ravnino še bolj samozavestna kot prej. Tisti, ki me poznate, veste, da sem imela kar nekaj preizkušenj zadnjih nekaj let (lahko govorimo že skoraj o desetletju preizkušenj). Od očetove bolezni, svoje bolezni, smrti in še bi lahko naštevala. Fakulteta pa pač zahteva celega človeka. Nihče te ne vpraša koliko ur si spal, ali se ti dogaja še kaj drugega v življenju kot samo učenje in, če si v redu. Fakultetno okolje je sebično okolje, ki te, hočeš ali nočeš, utrdi. Če te ne utrdijo življenjske izkušnje, ki jih na žalost jaz imam, ti s porcijo trdega življenja postreže prav ona. Fakulteta mislim. Na koncu, ko zaključiš to štiri-ali več-letno pot, se ti odvali kamen oz. kar cela gora iz telesa.
Občutek pa je vseeno sladko kisel. Kaj pa sedaj? Kakšna prihodnost nas čaka? Takoj se pojavijo nova vprašanja, nove skrbi in nove zadeve s katerimi se ukvarjamo... Hitro pa lahko spet v vrtincu življenja pozabimo nase. Kaj res želimo? Je res glavno hitro najti službo, pa tudi, če nam ta ni najbolj pisana na kožo? Hja, važen je denarni priliv na koncu meseca. Sploh, če nimaš "financ ministrov" (bogatih staršev), ki bi te lahko podpirali v iskanju sanjske službe. Mislim, denar je že pomemben, za življenje seveda. Pa moramo za vsako ceno sprejeti čisto vsako ponudbo za delo, tudi, če vemo, da si zaslužimo več? Jaz vem, da ne bom odnehala z iskanjem zaposlitve, ki mi je pisana na kožo, kjer bom imela vzpodbudno okolje, polno izzivov in možnosti napredka. Osebni in karierni razvoj mi res ogromno pomenita. Želim delodajalca, ki bo cenil moje pridobljene izkušnje in me gnal k napredku. Mogoče boste rekli, da sanjam. Ampak vem, da bom na koncu prišla do tega. Pa četudi bo pot daljša. Do takrat pa bom prisiljena delati stvari, ki sicer niso izključno moje področje študija, ampak prinesejo konec meseca denarni priliv, ki je še kako potreben.
Marsikdo mi pravi, da imam dušo 50 letnice. Verjetno zato, ker sem mogla hitro postaviti prioritete na svoje mesto in se nehati ukvarjati sama s seboj. Vedno je imel kdo/kaj drug/ega prednost pred mano. Ko pogledam nazaj, si mislim, uf pa je šlo desetletje mimo mene, brez da bi sploh opazila. V tem času pa se je zgodilo ogromno stvari.
Sedaj pa lahko z gotovostjo zatrdim, da je končno prišel tudi čas zame. Čas, da se tudi osebnostno izpopolnim. Da naredim nekaj zase. Namen imam opraviti še kak jezikovni tečaj za dušo, potovati, videti svet, mogoče kak svoj hobi spremeniti v večjo stalnico v mojem življenju. Mogoče še celo opravim kak tečaj ličenja. Ali pa se vpisati na ekonomijo? Definitivno pa želim vključiti več športa v svoje življenje. Hja, ne vem kam me bo zanesla pot življenja. Se pa že veselim vožnje :).
Da pa ne bom samo govorila, sem vam pripravila malce slikovnega gradiva.
Tako se je vse začelo. Prebiranje člankov in izpisovanje relevantnih zadev:
Mislim, da je to zadnji dan pisanja diplome:
Šopek, ki sem ga prejela v dar po uspešno opravljenem zagovoru:
Slike zagovora nimam, imam pa slike podelitve diplome (pa še zahvala v diplomski nalogi):
Make up za podelitev diplome (nežni, zemeljski toni):
Pa še uradne slike iz podelitve diplome. (Dekan podeljuje diplomo):
